Kumer na gradbišču odlagališča radioaktivnih odpadkov: Prevzemamo odgovornost

Z ministrstva za okolje, podnebje in energijo so po obisku ministra Bojana Kumra sporočili, da se namreč izteka rok, ko morata Slovenija in Hrvaška z lokacije Nuklearne elektrarne Krško začeti prevzemati vsaka svoj delež nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Pogodba med vladama obeh držav iz leta 2003 o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v krško nuklearko, njenim izkoriščanjem in razgradnjo določa, da so razgradnja elektrarne ter odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva obveznosti obeh držav, vsaka pa mora poskrbeti za svojo polovico.

Na lokaciji elektrarne je bilo dogovorjeno začasno skladiščenje radioaktivnih odpadkov do konca redne življenjske dobe, torej do 2023. Ker se do takrat državi nista dogovorili o skupni rešitvi odlaganja eh odpadkov, ju pogodba zdaj obvezuje, da vsaka zase prevzameta odgovornost za svojo polovico odpadkov in jih pravočasno odpeljeta z lokacije elektrarne.

Slovenija prevzema odgovornost za svoj delež odpadkov

Slovenija po navedbah ministrstva "z velikimi in pomembnimi koraki" prevzema odgovornost za svoj delež nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Kumer je ob ogledu gradbenih del poudaril, da je izgradnja odlagališča nujna in trajna rešitev za zagotavljanje dolgoročnega ravnanja s temi odpadki v Sloveniji kot tudi za neovirano in varno delovanje krške nuklearke v podaljšani življenjski dobi do 2043.

V izjavi za novinarje po obisku je Kumer nato dejal, da Slovenija tako deluje kot odgovorna jedrska država, saj jedrski program pomeni, da mora država zgraditi odlagališče za trajno odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Gradnja jedrskega objekta, ki predstavlja osrednji del odlagališča, je stekla oktobra lani, zaključena bo predvidoma leta 2027. Minister je pozitivno presenečen nad videnim med današnjim ogledom del, na Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO) pa so ga, kot je povedal, podučili, da gradnja poteka znotraj finančnih okvirov in brez zapletov ter da celo "za nekaj ur" prehiteva časovnico.

Direktor ARAO Sandi Viršek je pojasnil, da so izvajalci do konca 2024 zaključili z gradnjo primarnega podpornega zidu, tako da zdaj nadaljujejo z izkopi, trenutno pa so nekje na slabih 20 metrih pod površino. S tem je zaključena slaba tretjina izkopa silosa za shranjevanje odpadkov. Z izkopom naj bi zaključili do konca tega leta in nato v naslednjem letu zgradili silos, v 2027 pa dokončali še vso ostalo infrastrukturo, je napovedal.

Proti koncu 2027 je tako načrtovan začetek poskusnega obratovanja odlagališča, prve odpadke pa bi lahko v kompleksu začeli odlagati konec tistega leta ali v začetku 2028, je še dejal Viršek.

Slovenija z gradnjo odlagališča po ministrovih besedah tudi kaže, da je dovolj zrela za širitev jedrskega programa v prihodnje. Podjetje Gen energija sicer trenutno vodi postopke za gradnjo nove krške nuklearke (Jek 2), Kumer pa je danes povedal, da je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo na ministrstvo za naravne vire in prostor poslalo dokončno besedilo pobude za začetek priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za novo nuklearko.

Kumer tako v najkrajšem možnem času pričakuje javno razgrnitev pobude za pripravo DPN, ko se bo lahko v postopke vključila zainteresirana javnost. Nekatere napovedi govorijo, da naj bi do objave pobude prišlo junija.